Generalna pravosodna inšpekcija (IGJ) je v obsežnem poročilu razkrila vrsto operativnih napak v preteklih policijskih in sodnih postopkih proti Dominiqueu Pelicotu, ki bi lahko preprečile dolgoletno zlorabljanje njegove nekdanje žene Gisèle Pelicot. Poročilo, ki ga je naročilo francosko ministrstvo za pravosodje, izpostavlja predvsem neodkrit dokaz iz leta 2010, ki bi preiskovalce lahko pripeljal do storilca že dvanajst let pred razkritjem afere Mazan. Dokumentacija namreč kaže na neustrezno ravnanje z dokaznim gradivom in pomanjkljivo analizo DNK profilov v preteklih preiskavah. Inšpekcija v poročilu sicer ne more z absolutno gotovostjo potrditi, da bi bila aretacija neizbežna, vendar jasno opozarja na »izgubljene kose« preiskovalnega mozaika. Med ključnimi ugotovitvami so napake pri prenosu dokumentov med tožilstvom in sodišči ter neuspešno povezovanje različnih kaznivih dejanj, ki jih je Pelicot zagrešil v preteklosti. Te napake so mu omogočile, da je več kot desetletje nekaznovano nadaljeval s sistematičnim omamljanjem in zlorabljanjem soproge. Razkritja so v francoski javnosti sprožila val ogorčenja in zahteve po reformi pravosodnega sistema. Poročilo IGJ poudarja, da so sistemske vrzeli v preiskovalnih protokolih neposredno vplivale na dolgotrajnost Pelicotovih kaznivih dejanj. Primer Mazan tako postaja simbol ne le brutalnega nasilja, temveč tudi institucionalnih neuspehov pri zaščiti žrtev in učinkovitem pregonu serijskih storilcev kaznivih dejanj.